|
 |
|
|
 |
|
| EVS-> Taja iz Portugalske sporoča... |
 
Lani je PiNA postala akreditirana organizacija EVS (program Mladi v Akciji). V sklopu omenjene akcije je letos, na začetku januarja 2010 Taja odšla na Portugalsko za 6 mesecev. Za boljšo promocijo programa Evropske prostovoljne službe, smo se na PiNI odločili, da bomo objavljali Tajin blog. Ime projekta pri katerem Taja sodeluje: Synergic Hands and Ideas 25.5.2010 Pretekli mesec je minil v znamenju intenzivnega dela, tako na področju mladinskih projektov (Youth in Action) kot na področju dela z otroki iz Amadore. Sprva smo organizirali mednarodno izmenjavo »Colouring Amadora's neighbourhoods«, katere tema je bila Amadora, natančneje realnost različnih sosesk, v katerih živijo afriški imigranti. Pred konkretno izvedbo izmenjave smo najprej pripravili tridnevni APV (Advanced Planning Visit), v okviru katerega smo gostili voditelje posameznih udeleženih držav (Italija, Litva, Velika Britanija, Romunija, Portugalska) in z njimi dokončno oblikovali program. Dober teden kasneje smo začeli z izmenjavo, ki smo jo navkljub nekaterim nepričakovanim preobratom uspešno izpeljali do konca. Eden takih preobratov se je zgodil na festivalu »Rock in Damaia« (festival je namenjen proslavi afriške kulture v Amadori), ko je sredi proslave neki fant zabodel drugega v trebuh – razlog naj bi bili neporavnani računi pri trgovanju z drogo. Zaradi tega so festival prekinili in tudi sami smo morali zapustiti prizorišče. Na srečo nismo imeli drugih večjih težav. Drugi podvig, s katerim smo se soočili, je vsakodnevno delo z otroki, in sicer v varstvu. To je tudi prva zadolžitev, pri kateri ne delujemo kot ekipa, ampak je vsak zadolžen za posamezni »otroški center«. Sama se vsak dan odpravim v »Sol de abril«, kjer pomagam paziti na otroke (po tem, ko pridejo iz šole) dokler jih starši ne pridejo iskat. Enostavno povedano – pet ur na dan se igram z otroki :D Gre za otroke afriških imigrantov, njihova starost pa se giblje od 3 do 8 let. Moram priznati, da sem se takoj, ko sem jih prvič srečala, zaljubila vanje. Presenečena sem bila nad tem, kako lepo so me sprejeli in kako zelo so odprti do tujcev. Še preden jim je bilo rečeno, kdo sem, so se zapodili vame in hoteli »beijinho, beijinho…«, kar pomeni poljubček! Tako so srčkani in sladki (kokoli :D ), da bi jih kar vse domov odnesla! Poleg tega sem ugotovila, da se z njimi veliko lažje in hitreje učim portugalsko. To mi še zlasti koristi sedaj, ko sem popolnoma obupala nad tečajem portugalščine;/ Eden glavnih krivcev za to so dolgi sončni dnevi, ki jih enostavno ne morem preživeti v zaprtih prostorih. Navsezadnje imam do konca EVS-a samo še dober mesec dni… Ostala javljanja dobite....na preberi več. :) 17.4.2010 Ahhhh, prišla je pomlad in topli sončni dnevi! Marca smo sicer imeli še nekaj dežja, ampak sedaj imamo končno pravo portugalsko vreme – sonce, sonce, sonce. Tudi na delovnem področju je zasijalo sonce, ker smo končno začeli z zanimivejšimi aktivnostmi: · En vikend smo izkoristili za čistilno akcijo v okolici naše organizacije in za sajenje dreves v notranjosti Portugalske (pokrajina Alentejo). · Imeli smo kar nekaj ustvarjalnih delavnic z otroki, kjer smo oblikovali kolaže, pekli tipične portugalske sladice, iskali velikonočna jajčka v parku itd. · Pri nas doma smo organizirali generalno skupščino ACV-ja, kar pomeni, da je bila naša naloga v glavnem kuhanje in pogostitev drugih članov organizacije. Take »aktivnosti« so sicer dokaj pogoste, saj zaradi prostorske stiske (še posebno po odcepitvi naše organizacije od kooperative) nimamo na voljo večjih prostorov. Zato se velikokrat dobimo kar v našem stanovanju, kjer se formalni del na koncu prelevi v prijetno neformalno druženje. · Dober teden smo preživeli v Setubalu, mestu poleg Lizbone, kjer smo organizirali PBA (Partnership Building Activity) – projekt v okviru evropskega programa »Mladi v akciji«. Poleg uradnega dela imamo že slab mesec polno hišo gostov, ki se konstantno menjujejo in skrbijo za to, da se ne dolgočasimo. Skupaj se odpravljamo na krajše izlete v okolici Lizbone (legendarna Sintra in razkošni Cascais), bili pa smo tudi že na plaži (Costa da Caparica), kjer so se ta najbolj neučakani kopali v oceanu. Včasih pa enostavno gremo na piknik v sosednji park ali pa nekam, kjer imamo možnost rekreacije (tek, kolesarjenje ipd.).
22.2.2010 Končno smo zaključili z najbolj »nadležnim« delom v okviru našega EVS-a. Štirje prostovoljci smo 2000 vprašalnkov morali prenesti iz papirnate v elektronsko obliko. Na začetku je bilo sicer zabavno spoznavati kaj imajo mladostniki v Amadori radi, kaj najraje počnejo v prostem času, s kom živijo, kaj bi radi postali, ko odrastejo itd., toda po določenem času (beri: po 500 vprašalnikih) je postalo že neznosno – fizično in psihološko zelo obremenjujoče. Niti obisk in voden ogled najstarejše srednje šole v Amadori nam ni uspel dvigniti morale:( No, ampak sedaj smo končali in smo zaradi tega toliko bolj veseli in komaj čakamo, da se lotimo česa bolj ustvarjalnega, aktivnega, zabavnega in izzivalnega. Končno smo začeli s profesionalnim jezikovnim tečajem in zagotovili so nam, da bo trajal do konca našega EVS-a. Gre za neke vrste večerno šolo portugalščine za tujce (imigrante), v sklopu katere dobimo na koncu tudi certifikat o osnovnem znanju portugalskega jezika (če opravimo preizkus znanja seveda). V razredu nas je približno trideset, večinoma so to Rusinje in Ukrajinke srednjih let. Končno smo doživeli prvi državni praznik na Portugalskem – pust oziroma po njihovo carnaval. Nisem si mislila, da je za Portugalce ta praznik pomemben do te mere, da je to dela prost dan! Hehe, toliko boljše za nas! Ob tej priložnosti smo se tudi sami namaškarali in odpravili na eno od mnogih pustnih žurk v univerzitetnem kampusu. Na moje veliko presenečenje je isti večer v sosednji stavbi vrtel najbolj znan slovenski DJ – UMEK! Seveda sem obvezno morala pokukati tudi na ta party :D Z Metko sva uspeli priti notri brez karte, ker sva varnostnike prepričali, da želiva samo za sekundo pozdraviti našega so-narodnjaka. Po vsej verjetnosti je bila situacija tako absurdna (Dobra vila in pseudo Lady Gaga, ki dokazujeta, da sta iz Slovenije, in imata zato pravico iti notri in pozdraviti DJ-a), da se varnostnikom sploh ni zdelo vredno prerekati. In tako ga nisva samo pozdravili, ampak naredili z njim tudi nekaj fotk. Naslednji dan naju je naša mentorica povabila v svojo poletno hiško severno od Lizbone, v neposredni bližini kraja, kjer se vsako leto odvija tradicionalna pustna parada (Carnaval de Torres Vedras). Mestne ulice so polne najrazličnejših maškar (ena bolj domiselna od druge) in celotno mesto utripa po ritmu glasbe. NORO! Kot rečeno smo po paradi prespali v poletni hiški in pred odhodom domov smo si v centru mesta privoščili še tipični portugalski češnjev liker (Ginjinha) v čokoladnih kozarčkih. Najprej spiješ češnjevec, potem pa poješ čokolado. Zelo dobro in zelo ekološko! :D P.S. Končno smo za vse znance oz. sodelavce naredili »Welcome party« pri nas doma in se tako samo-krstili. Let the EVS adventure begin! ;) 01.2.2010 En mesec je naokoli in počasi se navajamo na novo življenje. Med drugim tudi končujemo z opremljanjem stanovanja, ki je sedaj kolikor toliko lično in predvsem suho! Naučili smo se namreč uporabljati pralni stroj:D Skoraj vse pripomočke za hišo smo kupili v kitajskih trgovinah (zaradi ugodnih cen), zato se vsi po malem sprašujemo, ali se bomo v roku šetih mesecev tako ali drugače zastrupili…boh…bomo vidli…lol Končno se nam je pridružil še zadnji član posadke, Poljak Marek. Zelo hitro se je »udomačil« in na naše veselje pripravil eno boljših polskih jedi – pierogi. Poleg Mareka smo v zadnjih dneh dobili še enega člana gospodinjstva (ne vem, če ga lahko poimenujem kot gosta, ker je rekel, da o odhodu sploh še ne razmišlja). Gre za Laurinega fanta, ki je iz Litve priromal kar »na štop«. Tak način potovanja je zanj nekaj najbolj običajnega, ravno tako kot igranje bobna po mestnih ulicah. Tudi on nam je že postregel s tipično jedjo iz svojih krajev, in sicer s posebnimi litvanskimi palačinkami, narejenimi iz krompirja in gobic. Drugače pa za naše prehranjevalne navade lepo skrbi tudi Metka, ki nam redno pripravlja razne solate, francoske kruhke in druge priboljške. Sama sem zaenkrat zadolžena samo za kavo (beri: caffettiera here we go!!!) Na delovnem področju je bilo zadnji teden kar intenzivno, saj smo v sklopu programa Mladi v akciji napisali in oddali dve prijavnici. Sedaj začenjamo z drugimi obveznostmi, ki pa bodo morda nekoliko drugačne, kot je bilo sprva rečeno. To pa zato, ker se trenutno na organizacijskem nivoju dogajajo nepredvidene strukturne spremembe – naša organizacija ACV se odceplja od kooperative in mora na nek način začeti vse na novo. No, ampak kljub temu so nam zagotovili, da to ne bo bistveno vplivalo na naše delo. Nazadnje naj omenim, da smo začeli z jezikovnim tečajem. Izvaja ga naš koordinator Iva, ki je vse drugo kot sistematičen in razumljiv, ampak se mu zaradi simpatičnosti vse odpusti! 15.1.2010 Po enem tednu smo dobili internet v stanovanje (+ še 100 televizijskih kanalov:)! No, da povem malo kako se imamo... priprave na delo še potekajo, itak, saj smo vendar na Portugalskem! ;) Takoj drugi dan po prihodu smo se vselili v stanovanje in žrebali kdo bo spal v kateri sobi. Dobila sem največjo samsko sobo, alllleeeee...dober začetek:D Ostali dve samski sobi sta zasedli Metka (Slovenka) in Laura (Litvanka), dvoposteljno sobo s privat kopalnico pa si delita fanta - Abed (Šved, ki pa je sicer Palestinskega rodu) in Marek (Poljak, ki pride šele 21. januarja). Stanovanje je kar prijetno...edino, kar ni preveč fajn, je staro pohištvo in seveda dejstvo, da ni centralnega ogrevanja;/ Ampak delamo na tem, da nam organizacija nabavi več pečk. Lokacija je neke vrste predmestje Lizbone (Amadora), kjer 99% prebivalstva predstavljajo Afričani. Neke vrste ghetto oz. brazilske favele. Tudi naša organizacija je locirana v tem predelu. Zaenkrat se kar dobro razumemo, tako z ostalimi člani organizacije kot prostovoljci med sabo (še posebno zvečer, ko se vsi štirje stiskamo k edini pečki v hiši:). Naš koordinator je Iva - čist poseben tip...umetnik, na izi, dobrodušen. Včeraj, na primer, smo se lotili dela, in kmalu se je razvilo prijetno druženje, nadaljevalo z dolgim kosilom in tako... izvemo vsak dan ffuuulll novih zanimivih stvari... 20.1.2010 …tipičen portugalski zajtrk nad katerim smo vsi čist navdušeni! BICA je običajni espresso, pravijo pa ji tako, ker kratice B.I.C.A. pomenijo »Beba Isto Com Acucar« (pij tole s sladkorjem)…seveda, ker je pač močnaJ Pastel de nata pa je najbolj tipična portugalska sladica, narejena iz listnatega testa in kreme, katere recept je še zdaj velika skrivnost:P Moram priznat, da mi hrana v Lizboni kar ustreza – morski sadeži, ribe (zlasti polenovka, ki jo delajo na 1001 načinov), veliko sadja, zelenjava v listnatem testu, nešteto sladic itd. Velikokrat si tudi doma kuhamo sami in tako poskušamo specialitete iz naših držav. No, jaz ne kuham ravno slovenskim jedi, ampak bolj italijanske…zaenkrat se še nihče ne pritožuje. Švedu se je zadnjič potožilo po švedski kuhinji pa smo se vsi skupaj odpravili na kosilo v IKEOJ Edino Litvanka nam ni še nič pripravila, ker baje ji vedno kuha fant – tako da sedaj vsi nestrpno pričakujemo, da pride na obisk njen fantJ Počasi se navajamo na novo okolje, tako na dobre kot na slabe stvari, kot na primer poplave. Pfff…v zadnjih nekaj dneh smo imeli doma kar štiri poplave, dve iz pralnega stroja in dve iz kopalnice. Tako da je na koncu zmočilo tapison (ki je po mojem še iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja) in sedaj kar fajn zaudarja, bljakL Načeloma pa nam to ne kvari (preveč) razpoloženja pri odkrivanju Lizbone. Ma kako je fajn! Vsak dan se dogaja kaj zanimivega (na primer video projekcije na znamenitih palačah)…če ne drugo pa vsaj živahno nočno življenje v Bairru Altu in drugih krajih. Tudi delati smo začeli: sodelujemo pri izvedbi kvantitativne raziskave med otroki iz predmestja Lizbone. Raziskava zadeva demografske podatke, njihovo šolanje, preživljanje prostega časa itd. Imamo sicer nekaj težav z branjem njihovih pisav, ampak se vsaj mal portugalsko učimo zravenJ Čez nekaj dni pride še zadnji član posadke, Poljak…hmmm…vrjetno bo treba še kakšno posteljo nabavit…ma ja no, sej bo…lepo počasi, po portugalsko…lol |
| < Nazaj | Naprej > |
|---|
supporters
© 2010 PINA - Primorski informacijski atelje
Joomla! is Free Software released under the GNU/GPL License.